Nemci v Ljubljani 1861-1918
Dr. Dragan Matić je 13. decembra 2012 pripravil predavanje »Nemci v Ljubljani 1861-1918«. Dandanes je v Ljubljani ostalo le malo sledi za nemško manjšino in le redki Ljubljančani vedo, da je sploh obstajala. V določenem času se je za Nemce imela skoraj petina Ljubljančanov,
prevladujoč kulturni pečat pa je mestu nemška kultura dajala vse do začetka 20. stoletja. V ustavni dobi avstrijske monarhije se je nacionalizem hitro razširil med vsemi sloji prebivalstva, to pa je v Ljubljani privedlo do nastanka dveh narodnih skupnosti, ki sta medsebojno tekmovali na vseh področjih, včasih pa bili boj na življenje in smrt. V tem boju so se ljubljanski oz. kranjski Nemci izkazali za dokaj žilave. Njihov gospodarsko-finančni in kulturni vpliv je bil tudi po občutnem upadu njihove politične moči v Taaffejevi dobi zelo velik, nemščina pa je ostala uradni deželni jezik vse do konca monarhije. Do konca prve svetovne vojne so kranjski Nemci ohranili fantastične ambicije, da Slovencem odrečejo pravico do samoodločbe in jih prisilijo, da se utopijo v novonastali Nemčiji ali vsaj nemški Avstriji. Predavatelj bo predstavil nekaj zanimivosti iz zgodovine ljubljanskih oz. kranjskih Nemcev, ki pričajo o njihovem vzponu, antagonizmu s Slovenci in obračunu z nemško skupnostjo, ki ga je ta doživela s slovenske strani v novi jugoslovanski državi.
Matić je 13. decembra 2012 pripravil predavanje »Nemci v Ljubljani 1861-1918«. Dandanes je v Ljubljani ostalo le malo sledi za nemško manjšino in le redki Ljubljančani vedo, da je sploh obstajala. V določenem času se je za Nemce imela skoraj petina Ljubljančanov, prevladujoč kulturni pečat pa je mestu nemška kultura dajala vse do začetka 20. stoletja. V ustavni dobi avstrijske monarhije se je nacionalizem hitro razširil med vsemi sloji prebivalstva, to pa je v Ljubljani privedlo do nastanka dveh narodnih skupnosti, ki sta medsebojno tekmovali na vseh področjih, včasih pa bili boj na življenje in smrt. V tem boju so se ljubljanski oz. kranjski Nemci izkazali za dokaj žilave. Njihov gospodarsko-finančni in kulturni vpliv je bil tudi po občutnem upadu njihove politične moči v Taaffejevi dobi zelo velik, nemščina pa je ostala uradni deželni jezik vse do konca monarhije. Do konca prve svetovne vojne so kranjski Nemci ohranili fantastične ambicije, da Slovencem odrečejo pravico do samoodločbe in jih prisilijo, da se utopijo v novonastali Nemčiji ali vsaj nemški Avstriji. Predavatelj bo predstavil nekaj zanimivosti iz zgodovine ljubljanskih oz. kranjskih Nemcev, ki pričajo o njihovem vzponu, antagonizmu s Slovenci in obračunu z nemško skupnostjo, ki ga je ta doživela s slovenske strani v novi jugoslovanski državi.
Dr. Dragan Matić je 13. decembra 2012 pripravil predavanje »Nemci v Ljubljani 1861-1918«. Dandanes je v Ljubljani ostalo le malo sledi za nemško manjšino in le redki Ljubljančani vedo, da je sploh obstajala. V določenem času se je za Nemce imela skoraj petina Ljubljančanov, prevladujoč kulturni pečat pa je mestu nemška kultura dajala vse do začetka 20. stoletja. V ustavni dobi avstrijske monarhije se je nacionalizem hitro razširil med vsemi sloji prebivalstva, to pa je v Ljubljani privedlo do nastanka dveh narodnih skupnosti, ki sta medsebojno tekmovali na vseh področjih, včasih pa bili boj na življenje in smrt. V tem boju so se ljubljanski oz. kranjski Nemci izkazali za dokaj žilave. Njihov gospodarsko-finančni in kulturni vpliv je bil tudi po občutnem upadu njihove politične moči v Taaffejevi dobi zelo velik, nemščina pa je ostala uradni deželni jezik vse do konca monarhije. Do konca prve svetovne vojne so kranjski Nemci ohranili fantastične ambicije, da Slovencem odrečejo pravico do samoodločbe in jih prisilijo, da se utopijo v novonastali Nemčiji ali vsaj nemški Avstriji. Predavatelj bo predstavil nekaj zanimivosti iz zgodovine ljubljanskih oz. kranjskih Nemcev, ki pričajo o njihovem vzponu, antagonizmu s Slovenci in obračunu z nemško skupnostjo, ki ga je ta doživela s slovenske strani v novi jugoslovanski državi.
