Oživitev modernih olimpijskih tekmovanj
V četrtek, 20. februarja 2014, je dr. Tomaž Pavlin ob 18. uri v Modrijanovi knjigarni predaval o Oživitvi modernih olimpijskih tekmovanj.
Tomaž Pavlin, nekdanji aktivni športnik, hokejist ljubljanske Olimpije, je leta 2001 doktoriral s tezo »Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 1929-1941«. Istega leta se je zaposlil na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, kjer predava o zgodovini športa. Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela je kot strokovni sodelavec ali soavtor pripravil več razstav s področja telovadbe, olimpijstva in športa.
Z olimpijskim letom 2014 sovpada tudi pomembna športna zgodovinska obletnica. Pred 120 leti so na pariški Sorbonni na kongresu Zveze francoskih športnih in atletskih društev sprejeli sklep o obnovitvi olimpijskih tekmovanj. Dve leti kasneje so bile v Atenah organizirane prve olimpijske igre moderne dobe in oblikovan Mednarodni olimpijski komite. Njegov prvi predsednik je postal Grk Demetrius Vikelas, pobudnik obnovitve Francoz Pierre de Coubertin pa je prevzel mesto generalnega sekretarja in iz ozadja vodil novo gibanje. Po zaključku prvih iger je prevzel mesto predsednika MOK in oblikoval olimpijsko idejo ali olimpizem. Olimpijstvo se je v obdobju do prve vojne konsolidiralo in utiralo družbeno priznanje športu. Po prvi svetovni vojni so okvir športnih tekmovanj razširili z zimskimi športi, program se je preoblikoval v poletni in zimski, na tekmovanjih pa so aktivno sodelovali tudi slovenski telovadci in športniki. Tako so se v kulturno zgodovino človeštva vrnila pred skoraj poldrugim tisočletjem prepovedana »atletska tekmovanja« ali »agoni«, ki so zaznamovala antično kulturo in preživela številne vojno-politične vihre.
